Ne, to ni začetek simpatične šale, ampak je po našem mnenju napoved trajnega in prijetnega sodelovanja. Z Društvom upokojencev Postojna in njegovim predsednikom smo se prvič konkretneje srečali na posvetih za pripravo Lokalnega programa kulture. Hitro smo se ujeli, zato nas njegov ponovni obisk v naši pisarni ni presenetil. »Dekleti, pomagajta nam najti razpis, ki bo našemu društvu omogočil več dejavnosti,« so bile predsednikove besede. Debatirali smo o aktivnostih, ki jih zanimajo, in tistih, ki jih že izvajajo ter hitro našli razpis, ki jim je pisan na kožo. Presenečeni smo bili, ko smo s spoznavanjem njihovega programa ugotovili, da so eno bolj aktivnih društev na našem področju, celo v času, ko nas je vse 'bremzal' ta novi nori virus.
Odbori, komisije in krožki na različnih področjih, vse šiba in deluje. Beležijo precej novih članic in članov in zanimanje za njihove aktivnosti ves čas raste. Ni ideje, za katero bi rekli, da je ne morejo uresničiti, nekaj malega pripomb smo slišali edino na to, da imajo premalo časa. Upokojenci imajo vedno premalo časa. Tak elan in energija sta tudi za nas inspiracija in v dobrih dveh tednih smo skupaj pripravili in prijavili razpis. Združili smo njihove želje in aktivnosti, ki jih imajo radi, in vključili inovativen pristop. Vse skupaj smo zapakirali v zanimiv projekt, ki bo zagotovo doprinos za njihovo društvo in širšo lokalno skupnost. »Dekleti, sta pa res od hudiča,« so bile besede predsednika društva, ko smo zaključili s prijavo. Seveda sva to vzeli kot kompliment.
Najtežje je to, kar nas sedaj čaka. Čakanje na odgovor na prijavo na razpis. Ne glede na rezultat smo si že vnaprej obljubili, da bomo še sodelovali in iskali različne načine za uresničitev teh idej in tudi vseh tistih, ki šele pridejo. Aktivni ljudje hitro najdemo skupni jezik ne glede na morebitno razliko v starosti. Tudi to, da je časa vedno premalo, nam je skupno.