Vprašanja in odgovori

Za boljše razumevanje smo vam pripravili odgovore na nekaj vprašanj, na katere smo v preteklih letih večkrat naleteli. Če vas še kaj zanima vas vabimo, da nam pošljete vprašanja na naslov info@boreo.si.

Kaj je BOREO?: Regijsko stičišče BOREO je program, ki ga izvaja Mladinski center Postojna, in omogoča organizacijam in posameznikom dejavno udeležbo v razvoju družbe, regije in lokalnega prostora. V sklopu zagovorništva nevladnega sektorja in razvoja lokalne družbe smo vplivali na vzpostavitev participatornega proračuna v občini Postojna. Dobro prakso načrtujemo prenesti na vsaj še nekatere druge občine v regiji. Aktivno državljanstvo mladih kot prvi v Sloveniji vzpostavljamo skozi Otroški občinski svet. Na sejah OOS, ki je replika pravega, mladi podajajo konstruktivne predloge županu in občinski upravi. Boreo izvaja številne zagovorniške akcije: PO-stoj-na živi ulici, otrokom prijazno Unicefovo mesto, PO-stoj-na živi ulici z mladimi, Šolo za župane (skupna akcija stičišč) …, s katerimi krepimo prepoznavnost nevladnega sektorja v Primorsko-notranjski regiji. Skozi zagovorniške akcije smo dosegli spremembe meril in kriterijev na občinskih razpisih v večini občin znotraj regije. Sproti tudi analiziramo občinske razpise in podajamo pobude za izboljšave. Zaposleni na Boreu smo člani številnih odborov (Regijski razvojni svet, svet CSD, Lista za mlade ...), kjer aktivno sodelujemo z namenom izboljšanja pogojev za delovanje NVO.

Koliko stanejo storitve, ki jih ponuja BOREO?: Boreo nevladnim organizacijam v naši regiji nudi mentoriranja, svetovanja in izobraževanja, vse te storitve so za nevladne organizacije brezplačne.

Postopek ustanovitve zavoda: Vse o postopku ustanovitve zavoda si lahko preberete na povezavi http://www.boreo.si/podpora/pravna-pomoc/ustanovitev-nvo/zavod

Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register?: Najbolje se je obrniti na notarja, ki bo pripravil akt o ustanovitvi zavoda. Obvezni podatki, ki jih bo potreboval notar pri sestavi akta in drugih listin so: 1. ime in skrajšano ime, 2. sedež (kraj) in poslovni naslov, 3. identifikacijske podatke ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega prebivališča za fizične osebe, firma, matična številka in poslovni naslov za pravne osebe, davčna številka za tuje fizične in pravne osebe), 4. vrsta in obseg odgovornosti ustanoviteljev za obveznosti zavoda, 5. identifikacijski podatki in tip zastopnika (na primer direktor, član poslovodstva in prokurist) in način zastopanja (samostojno ali skupno), 6. dejavnost zavoda, 7. sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela, 8. vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda, 9. način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda. Ko se sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda. Notar sestavi vse potrebne listine. Za sestavo in podpis listin je potrebna osebna prisotnost ustanoviteljev (fizične osebe oziroma zakoniti zastopniki pravnih oseb). Posameznega ustanovitelja lahko zastopa pooblaščenec. Pooblastilo za zastopanje pri ustanovitvi zavoda z aktom v obliki notarskega zapisa mora biti v enaki obliki, torej v obliki notarskega zapisa. Notar sestavi in vloži predlog za vpis v sodni register v elektronski obliki in predlogu priloži priloge, ki jih predhodno pretvori v elektronsko obliko ter jih overi s svojim elektronskim podpisom. O zahtevku za vpis v sodni register odloči registrsko sodišče, z vpisom pa zavod pridobi pravno sposobnost. Notarju se vroči sklep registrskega sodišča o vpisu in druge odločbe v tem postopku. Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Registrsko sodišče lahko z novim sklepom nadomesti prejšnjega, če ugotovi podlago zato, sicer zadevo odstopi drugostopenjskemu sodišču. Na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) temu subjektu določi matično številko in šifro glavne dejavnosti. S tem je postopek pravne ustanovitve zavoda končan.

Zanima nas pomen pojma neprofitnosti. Ali to pomeni, da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička?: Po Zakonu o zavodih so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje določenih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Glede na dejstvo, da cilj opravljanja dejavnosti za razliko od gospodarskih družb, ni pridobivanje dobička, so zavodi tako opredeljeni kot nepridobitne organizacije. Nepridobitnost pa nikakor ne pomeni, da zavodi ne bi smeli opravljati pridobitne dejavnosti, saj si zavodi lahko sredstva za delo zagotavljajo tudi s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Prav tako pa nepridobitnost ne pomeni, da zavodi ob koncu poslovnega leta ne bi smeli ustvariti presežka prihodkov nad odhodki (dobiček), vendar pa morajo v primeru ustvarjenega dobička le tega uporabiti le za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti, razen če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen?: Pečat društva po Zakonu o društvih ni obvezen. Po 9. členu mora statut določati: > ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva), > namen in cilje delovanja društva, > dejavnost oziroma naloge društva, > pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva. > pravice in obveznosti članov, > način upravljanja društva, > zastopanje društva, > financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, > način zagotavljanja javnosti dela društva, > način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta, > način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru. S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva. Če se društvo odloči, da bo imelo pečat ga mora v statutu tudi natančno opredeliti oz. opisati. Opis se mora skladati z registriranim imenom društva. Če društvo pri svojem poslovanju ne uporablja pečata, se v statutu opredeli, da društvo nima pečata. Pri poslovanju društva se to odraža v obliki, da se pri podpisovanju dokumentov zraven podpisane odgovorne osebe napiše tudi polno oz. registrirano ime društva. To lahko poslovanje v določeni meri tudi oteži, saj bodo institucije, ki bodo podvomile v resničnost podatkov same preverjale resničnost le-teh, in sicer iz javno dostopnih evidenc.

Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost?: Zakon o društvih (UL RS 61/2006) v 1. členu določa, da je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Zakon v 25 čl. Opredeljuje tudi možnost opravljanja pridobitne dejavnosti v društvu. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu torej statutu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Ali lahko društvo denar, ki ga ima na računu iz prejšnjega leta, porabi za plačilo izleta za svoje člane?: Zakon o društvih pravi, da med drugim tudi denar sodi med premoženje društva. Premoženje društva pa se ne sme deliti med člane. Presežke, ki so vam nastali v prejšnjem letu je potrebno porabiti za uresničevanje namenov društva. Ker iz samega vprašanja ne izhaja, katero društvo ste, lahko svojo temeljno dejavnost razberete iz ustanovitvenega akta. Tako je potrebno presežek teh sredstev porabiti za uresničevanje ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka? Kaj mora vsebovati pogodba?: Vloga za sponzorstvo/donacijo naj vsebuje: > namen porabe sredstev, > znesek, ki ga prosilec prosi, > kraj in čas dogodka, > ciljne skupine (komu je dogodek/projekt namenjen), > množičnost dogodka (število obiskovalcev, medijska pokritost), > oblika promocije za sponzorja (v primeru donacije ta točka ni potrebna). Reference so prednost, zato jih navedite. Naslovniku za sponzorstvo/donacijo lahko predstavimo tudi davčne vidike sponzoriranja: A) UVOD SPONZORIRANEC mora sponzorju po izpolnitvi pogodbeno dogovorjenih obveznosti na osnovi medsebojne sponzorske pogodbe izstaviti račun. Pri sponzoriranju gre za pogodbeno razmerje, pri katerem se sponzor obveže sponzorirancu izročiti določena sredstva (denarna ali materialna), sponzoriranec pa se v zameno za prejeta sredstva obveže opraviti pogodbeno dogovorjene storitve (npr. oglaševanje, promocija …). B) DAVČNO PRIZNANI ODHODKI Z VIDIKA obdavčitve poslov sponzorstva je najpomembnejša natančna opredelitev posameznih vrst protiuslug, ki vključuje opis načina in obsega izvedbe ter vrednost teh protiuslug. Če posel sponzoriranja ni pogodbeno opredeljen oz. sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodki in ne znižajo davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Posel sponzoriranja je v celoti davčno priznan odhodek le, če sponzorska pogodba vsebuje vse potrebne elemente. Davčni vidiki doniranja (donacija): A) UVOD Pri donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izstavi računa ampak (na njegovo zahtevo) samo potrdilo o donaciji. B) DAVČNA OLAJŠAVA DONACIJA se ne obravnava kot davčno priznan odhodek. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe lahko donirana sredstva uveljavljajo kot davčno olajšavo. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06) v prvem odstavku 66. člena ter Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) v 59. členu določata, da se za dane donacije prizna davčna olajšava pod naslednjimi pogoji: 1. Donacija se prizna kot davčna olajšava za sredstva, dana v denarju ali v naravi (torej tudi v obliki izdelkov, blaga ali storitev). 2. Donacija se prizna kot olajšava do zneska 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja, če je dana za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in verske namene prejemnikom, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih. 3. Donacija se prizna kot dodatna olajšava do zneska 0,2 % obdavčenega prihodka, če je dana za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu in so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih. Če davčni zavezanec olajšave, ki se priznava do višine 0,2 % obdavčenega prihodka, ne more v celoti koristiti oz. uveljaviti v letu izplačila donacije, lahko znesek neizkoriščene olajšave prenese in koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih. C) DONACIJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ALI GOSPODARSKE DRUŽBE FIZIČNI OSEBI DONACIJA samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe fizični osebi se obravnava kot darilo. Ta bo pri prejemniku obdavčena z dohodnino, pri darovalcu pa se ne bo priznala kot davčna olajšava za donacije. D) DONACIJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ALI GOSPODARSKE DRUŽBE DRUGEMU SAMOSTOJNEMU PODJETNIKU ALI GOSPODARSKI DRUŽBI Takšna donacija se pri prejemniku donacije šteje med obdavčljive prihodke, pri darovalcu pa se ne priznava kot davčna olajšava. E) DDV V SKLADU s 15. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/02) donacija ni predmet DDV, če gre za denarna sredstva, ki so izplačana osebam, ki so ustanovljene npr. za humanitarno dejavnost in če pri tem ne gre za opravljeno dobavo blaga oz. storitev. VIR: Donacija.si

Kaj se smatra kot javna prireditev, kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek? Ali je potrebno pridobiti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru, če je prireditev organizirana v prostorih društva?: Javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki ima določenega organizatorja ter vnaprej določen program, udeležba pa je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. Organizira se z namenom izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali kakšne druge aktivnosti. Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ; Ur.l. RS, št. 113/2005) deli prireditve tri skupine: > Prireditve, ki jih ni treba prijaviti pri policiji niti ni treba zaprositi za dovoljenje pri upravni enoti, kamor spadajo tudi tiste, ki jih organizirajo društva ter druge organizacije v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, določene s predpisom, statutom ali pravili, v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za opravljanje te dejavnosti, morajo pa biti zagotovljeni vsi ukrepi za vzdrževanje reda na sami prireditvi. > Prireditve, za katere ni potrebno dovoljenje, jih je pa potrebno prijaviti policiji in sicer se prijava odda policijski postaji, policijskemu oddelku oziroma policijski pisarni, na območju katere se organizira prireditev. Prijava je prosta plačila upravne takse in se mora podati najkasneje pet dni pred dnevom prireditve. Pristojna policijska postaja pa potrdi sprejem prijave prireditve. > Javne prireditve, za katere je potrebno dovoljenje upravne enote, pa so naslednje: mednarodne športne prireditve in članska tekmovanja v prvi državni ligi v kolektivnih športih, prireditve z zbiranjem živali, prireditve na cesti, prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve, prireditve, na katerih se uporablja odprti ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo zdravje ali življenje ljudi oziroma premoženje, prireditve na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev ter prireditve, če je organizator tujec oziroma tuja pravna oseba. Vlogo za izdajo dovoljenja za organiziranje takšne prireditve organizator vloži pri upravni enoti najmanj sedem dni pred dnevom prireditve. Za izdajo dovoljenja za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na cesti in prireditve na cesti, ki potekajo na območju dveh ali več upravnih enot mora organizator prošnjo podati najmanj 30 dni pred dnevom prireditve pri pristojni upravni enoti. Če prireditev poteka na cesti na območju dveh ali več upravnih enot, mora organizator vlogo podati pri upravni enoti, na območju katere se bo prireditev pričela. Pogoji za nekatere najpogostejše dejavnosti na prireditvah, ki jih mora izpolniti organizator, so predstavljeni na spletnem portalu Ministrstva za notranje zadeve (http://mnz.gov.si) in e-uprave (http://euprava.gov.si).

Kako komunicirati z mediji, da bo le-to učinkovito in kakšno je najboljše medijsko sporočilo za nas?: Priporočljivo je komuniciranje preko sporočil za javnost ali vabil na novinarske konference oz. dogodke. Sporočilo za javnost pošljete načeloma tik po dogodku ali takrat, ko želite nekaj sporočiti preko medijev. Novinarska konferenca se načeloma organizira okoli 11. ure, vabilo na novinarsko konferenco pa se pošlje dan ali dva prej. Pomembno je, da takrat, ko se novinarji udeležijo novinarske konference ali dogodka že imate pripravljeno sporočilo za javnost in drugo za novinarje zanimivo gradivo. Vsaka organizacija mora sama poskrbeti za svojo prepoznavnost in odmevnost. Najprej so potrebni kvalitetni projekti zanimivi širši javnosti, sledijo aktivnosti za seznanjanje javnosti. Mediji so gotovo zelo ustrezen kanal za to (ob lastnih kanalih informiranja). Najbolje je, če za obveščanje medijev pripravite kratko in jedernato ter razumljivo sporočilo, ki ga strukturirate na način: > v glavi navedete svoje podatke (kdo organizira nek dogodek ipd.), > sledi navedba: »Sporočilo za javnost – prosimo za objavo!« in nato velik naslov, ki bo v nekaj besedah pritegnil pozornost (npr. Otroci se bodo nemščino učili v naravi), > sledi podnaslov v katerem v stavku ali dveh poudarite za kaj gre: društvo xy bo tudi letošnje poletje organiziralo tečaje tujih jezikov za otroke. Poučevanje bo skozi igro potekalo v naravnem okolju xy) V nadaljevanju v nekaj stavkih sporočite podrobnosti: kje, kdaj, kdo in druge koristne informacije povezane s konkretnim dogodkom. Na koncu sporočila navedite še kontaktno osebo in telefon oz. elektronski naslov. Za vsako sporočilo uporabite podobno formo (na dopisni list dodajte svoj logotip). Pomembno: Sporočilo pišite v tretji osebi (kot ga bodo mediji tudi povzeli in objavili). Možnost objave boste povečali, če bodo novinarji imeli čim manj dela - kar pomeni, da jim sporočilo za objavo pripravite sami. Sporočila za medije lahko pošljete za vsako zadevo za katero menite, da je zanima za širšo javnost, tiskovno konferenco pa je smiselno sklicati le pred kakšnim večjim dogodkom. Za novinarsko konferenco je pomembno, da je dobro pripravljena. Običajno se tisto, kar boste povedali, pripravi tudi v pisni obliki in razdeli novinarjem. Dobro je, če je konferenca dobro moderirana, da ne pride do kakšnih zagat ob morebitnih bolj provokativnih vprašanjih novinarjev. Medije o svojem delu »zasujte« s sporočili, vendar naj resnično predstavijo kvalitetne dogodke in informacije o vašem delovanju (vedno imejte pred seboj vprašanje ali to kar želite sporočiti resnično nekoga zanima).

Kakšne so ocenjene vrednosti prostovoljskih ur?: Zakon o prostovoljstvu v 23. členu določa tri vrste prostovoljskega dela: organizacijsko, vsebinsko in drugo delo. Podzakonski akt, Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku v 21. členu določi ocenjene vrednosti, in sicer za organizacijsko delo 13 evrov, za vsebinsko delo 10 evrov in za opravljeno drugo prostovoljsko delo 6 evrov. Takšno vrednost prostovoljske organizacije upoštevajo v morebitnih finančnih načrtih, vrednost se uporabi za izračun prispevka prostovoljskega dela v Sloveniji k BDP-ju.

Ali društvo potrebuje davčno blagajno?: Društva morajo, če opravijo neko storitev ali če prodajo blago, plačilo pa prejmejo v gotovini, izdati račun in ga davčno potrditi. Čeprav so društva neprofitna, morajo prav tako voditi poslovne knjige in evidence, pojasnjujejo na finančni upravi. Torej izpolnjujejo vse tri pogoje, ki pomenijo obveznost davčnega potrjevanja računov. Račun lahko društvo izda bodisi z uporabo davčne blagajne bodisi z izdajo računa prek vezane knjige (VKR). Račune iz VKR je treba naknadno potrditi. Kako to naredite, podrobneje v članku na povezavi ( Izdal sem račun iz vezane knjige, kaj pa zdaj? ). Račune iz vezane knjige je sicer mogoče izdajati v prehodnem obdobju, ki traja do 31. decembra 2017.

Negotovinsko plačilo - ni potrjevanja: Če plačilo ni gotovinsko, če gre torej za neposredno plačilo na transakcijski račun društva, denimo prek UPN-obrazca na pošti, potem takega računa ni treba davčno potrditi, prav tako računa v tem primeru ni treba izdati iz blagajne oziroma vezane knjige. Lahko ga izdate iz navadnega paragonskega bloka ali na listu papirja. A pozor, če gre za opravljeno storitev ali prodano blago, je račun treba izdati. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj velja v primeru gotovinskih plačil. Odgovore smo dobili na finančni upravi.

Prostovoljni prispevki: V primeru prostovoljnega prispevka se oseba sama odloči, ali bo prispevek dala ali ne, in opravljena dobava ni pogojena z obveznostjo plačila, pojasnjujejo na finančni upravi. Torej, če uvedete prostovoljni prispevek za pijačo na veselici, je tako, da lahko udeleženci vzamejo pijačo, tudi če ne plačajo. »Če mora član društva plačati za čaj in klobaso ali za organizacijo izleta, sicer mu ta dobava ne bo omogočena, gre za opravljanje dobav za plačilo, ne za prostovoljne prispevke,« poudarjajo na Fursu. Drugih omejitev ne navajajo.

Spremljajte nas na Facebooku!