V letu 2016 smo v Regijskem stičišču BOREO opravili pregled občinskih razpisov za sofinanciranje progamov in projektov s področja družbenih dejavnosti. CIlj, ki smo si ga zadali, je bil vrednotenje razpisov na osnovi vnaprej določenih in objektivnih (merljivih) kriterijev z namenom boljšega vpogleda v stanje v regiji in priprave objektivnih predlogov in pripomb za občine.
V okviru analize smo obravnavali 30 razpisov, objavljenih v 6 občinah, pri čemer je potrebno poudariti, da smo iz pregleda izzvzeli razpise, ki so namenjeni pretežno sofinanciranju prireditev. Analizo smo razdelili na finančno analizo, kjer smo primerjali razpisana sredstva s sredstvi občinskih proračunov in višine sredstev po posameznih vsebinskih področjih, in na vsebinsko analizo , kjer smo določili merila, po katerih smo ocenili vsak posamezen razpis. V merila posameznih razpisov se nismo poglabljali, v tem delu smo predvsem ocenjevali razpise glede na termine objave, celovitost razpisne dokumentacije in nabor upravičencev, ki jim je razpis namenjen.
V finančnem pregledu smo ugotovili, da se razpisna sredstva po občinah gibljejo med 2,3% in 4% proračunskih odhodkov občin (brez upoštevanih investicijskih odhodkov), pri čemer najmanjši delež zagotavljata občini Ilirska Bistrica in Bloke, največjega pa občina Cerknica. Največji delež razpisnih sredstev pripada področju športa (58,8%), sledi kultura z 21,4% in humanitarno - socialne dejavnosti (7,2%). Ugotovili smo, da nekatere občine v okviru razpoložljivih razpisov ne zagotavljajo sofinanciranj področij kot so mladinske dejavnosti (Ilirska Bistrica, Pivka) oz. drugih dejavnosti, ki jih ni mogoče vključiti v obstoječe razpise (Cerknica, Ilirska Bistrica, Pivka).
Občine razpise objavljajo z relativno velikim zamikom po sprejetju proračuna, v povprečju so objavljale razpise več kot 50 dni po sprejemu proračuna, kar lahko brez težave označimo kot nepotrebno zavlačevanje. Seveda tudi tu srečamo svetlie izjeme (Občina Loška dolina), pa tudi eksece. V Občini Pivka je bil razpis za sofinanciranje dejavnosti turističnih društev objavljen kar 209 dni po sprejemu proračuna.
Na področju celovitosti razpisne dokumentacije smo prišli do zaključka, da občine pretežno objavljajo "nujne" sestavine razpisa, kot so razpisna besedila in obrazci, le izjemoma pa dodajajo povezave na pravilnike, navodila in merila, ki jih uporabljajo v postopkih izpeljavein vrednotenja razpisov. Obenem ugotavljamo, da so nekateri razpisi in dokumentacija v isti občini pripravljeni zgledno z vsemi potrebnimi informacijami, pri drugih pa so informacije pomanjkljive, kar bi bilo potrebno uskladitve na način, da se pri vseh razpisih objavljajo celovite informacije za prijavitelje.
Rezultate razpisov po zaključku objavljajo le tri občine, kar je sicer v primerjavi s preteklimi leti lep napredek.
Občine zasebnim zavodom in ustanovam ne omogočajo prijav pri večjem delu razpisov. Celotnemu spektru NVOso omogočene prijave le na področih humanitarnosti, sociale, zdravstva in mladine, stanje je podobno tudi na področju športa. Razpisi na področju turizma ne omogočajo prijav zavodom in ustanovam v nobeni izmed občin.
Po zaključenem ocenjevanju smo ugotovili, da najvišje ocene pri pripravi razpisov dosega Občina Loška dolina, najslabše pa je bila ocenjena Občina Pivka.
Na osnovi analize smo za občine pripravili predloge sprememb in priporočila za spremembe občinskih razpisov, ki smo jih le-tem tudi posredovali.
Splošna priporočila zavzemajo predvsem skrajšanje zamika med sprejetjem proračuna in objavo razpisov, razširitev upravičencev za sofinanciranje na celoten spekter nevladnih organizacij, objavljanje celovite dokumentacije z vključenmimi pravilniki, navodili in merili ob objavi razpisov, prilagoditev višine sredstev na posameznih razpisih in priporočilo za izvajanje predplačil.Občinam smo ob splošnih posredovali tudi individualizirana priporočila za vsako posamezno občino.
Izvajanje razpisov in upoštevanje priporočil bomo spremljali tudi naprej, saj je osnovni namen našega početja predvsem izboljšanje okolja za delovanje nevladnih organizacij v regiji, transparentnost in dostopnost soinanciranja pa je eden izmed ključnih zagotovil za le-to.