Prostovoljstvo deluje na različnih področjih - socialnem, športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem, okoljskem, turističnem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev.
Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker:
- izboljšuje kakovost življenja v družbi;
- brani interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob rob, izključeni;
- je ena od osnovnih poti odzivanja civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi;
- prostovoljsko delo je bodisi samostojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij.
Prostovoljsko delo ne sme biti privilegij posamičnih družbenih skupin. Nihče ne sme biti izključen iz prostovoljskega dela zaradi svoje socialne situacije, pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni.
Organizacije so dolžne ponuditi ljudem različne možnosti za opravljanje prostovoljskega dela, tako da so potrebe porabnika, dejavnost in zmogljivosti prostovoljca kar najbolj usklajeni. Prostovoljska društva si morajo prizadevati za odpravljanje ovir za razvijanje prostovoljskega dela na področju zakonodaje in obdavčitve.
Tudi prostovoljci imajo pravice in jih je potrebno spoštovati v konceptih in v praksi sodelovanja s prostovoljci. Pravico imajo do:
- celovite informacije o svojem delu in o organizaciji ali ustanovi, prek katere delujejo;
- uvajanja v delo;
- podpore in priznanja za svoje delo;
- možnosti učenja in napredovanja pri delu;
- možnosti, da izrekajo svoje mnenje in soodločajo;
- možnosti, da sodelujejo v organizaciji prostovoljskega delovanja;
- prejemanja nadomestila za stroške, povezane s prostovoljskim delom;
- zavarovanja.
Državljani, ki delajo kot prostovoljci, ne smejo biti izkoriščani, vrednost njihovega dela mora biti prepoznana na vseh ravneh s strani organizatorja in javnosti, kot tudi s strani državnih in lokalnih oblasti. Prostovoljsko delo pa terja predanost. Prostovoljci se morajo držati dogovorov in morajo sodelovati z osebjem društva ali institucije, v kateri delujejo.
Za pokrivanje potreb ljudi je potrebno plačano in prostovoljsko delo. Obe področji morata prepoznavati prispevek in vrednost druga druge za dobrobit v skupnosti. Prostovoljci in plačano osebje prispevajo vsak iz svoje pozicije in v okviru svojih možnosti blagostanju družbe. Vzajemno spoštovanje je osnova za dobro sodelovanje. Pri obravnavi in odločanju o posamičnih socialnih problemih v skupnostih, v katerih sodelujejo prostovoljci, morajo biti vključeni tudi predstavniki prostovoljcev.
Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov, k razvijanju vrednot solidarnosti, k socialnemu in drugemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti.
ZAKONODAJA NA PODROČJU PROSTOVOLJSTVA:
- Zakon o prostovoljstvu (ZProst): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5532
- Uredba o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED5698
- Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV10787
- Poslovnik o načinu dela Odbora Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva in njegovih strokovnih komisij: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=POSL94