Posvet o odzivanju v času izrednih razmer, ki ga je v okviru mreže ZaNVO organizirala delovna skupina regijskih stičišč za nevladne organizacije, je združil predstavnike in predstavnice civilne zaščite, lokalnih skupnosti, prostovoljcev in nevladnih organizacij.
Namen posveta je bil oblikovati konkretne predloge za boljše usklajevanje in učinkovitejše ukrepanje ob naravnih nesrečah in drugih kriznih situacijah, kot so poplave, požari, migracije in zdravstvene krize.
Ocena trenutnega stanja
Udeleženci in udeleženke so ocenili zadovoljstvo z vključevanjem prostovoljcev in nevladnih organizacij v sistem odziva na izredne razmere. Njhova ocena je pokazala na zmerno zadovoljstvo. Pozitivne vidike so udeleženci izpostavili v naslednjih točkah:
Sistem civilne zaščite in dobro usposobljeni prostovoljci, ki zagotavljajo učinkovito pomoč.
Solidarnost in pripravljenost ljudi pomagati, kar krepi družbeno odpornost.
Močna sinergija na lokalni ravni, kjer sodelujejo občine, nevladne organizacije in posamezniki.
Kljub temu pa je bilo izpostavljenih več pomanjkljivosti:
Ključne težave in izzivi
Udeleženci in udeleženke so poudarili, da trenutni odzivni sistem ne zagotavlja enotnega pristopa, kar vodi do zmede in neenakomernega ukrepanja na lokalni ravni. Pogosto se soočamo s slabo koordinacijo med nevladnimi organizacijami, civilno zaščito in drugimi deležniki, kar omejuje učinkovitost pomoči. Poseben izziv predstavljajo spontani prostovoljci, ki se na teren vključujejo brez predhodne organizacije, kar lahko otežuje delo obstoječih struktur.
Predlogi za izboljšanje sistema
Na posvetu so bili oblikovani konkretni predlogi za boljše vključevanje prostovoljcev in nevladnih organizacij v kriznih razmerah. Ključni poudarki vključujejo:
1. Vzpostavitev jasnih protokolov in komunikacijskih kanalov:
Na lokalni ravni predlagajo ustanovitev posebnih humanitarnih komisij, ki vključujejo nevladne organizacije, občine, centre za socialno delo in civilno zaščito.
Na nacionalni ravni je potrebna sistemska ureditev za koordinacijo prostovoljcev.
2. Izobraževanje in usposabljanje:
Prostovoljcem in nevladnim organizacijam omogočiti usposabljanja za učinkovitejše odzivanje v kriznih situacijah.
Vzpostaviti aplikacije ali platforme za hitro informiranje o potrebah in možnostih sodelovanja.
3. Finančna in pravna podpora:
Jasno določiti pravila za povračilo stroškov prostovoljcem.
Vzpostaviti status humanitarnih organizacij za lažjo integracijo v sistem zaščite in reševanja.
4. Povečanje sodelovanja v »mirnem času«:
Krepitev povezovanja nevladnih organizacij, občin in civilne zaščite skozi redna srečanja, delavnice in simulacije kriznih situacij.
Posvet v Postojni je izpostavil velik potencial slovenskega prostovoljstva in nevladnih organizacij, ki se v kriznih trenutkih vedno znova izkažejo s solidarnostjo in srčnostjo. Vendar pa pomanjkanje koordinacije in sistemskih rešitev ostajata ključna izziva, ki jih moramo nasloviti za hitrejše, učinkovitejše in bolj vključujoče odzive na prihodnje izredne razmere.