Izšla je 24. izdaja poročila Indeks trajnosti civilnodružbenih organizacij (CSOSI) za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Evrazijo, ki spremlja pogoje za delovanje civilnodružbenih organizacij v 24 državah, tudi Sloveniji. Poročilo za Vzhodno in Srednjo Evropo ter Evrazijo ugotavlja, da je v letu 2020 civilnodružbene organizacije v regiji in njihov razvoj najbolj zaznamovalo dogajanje okrog svetovne pandemije covida-19. Posledično je bilo zaznati povečano povpraševanje po storitvah civilnodružbenih organizacij, zlasti zdravstvenih, socialnih in humanitarnih.
Prav tako so različne omejitve povezane z bojem proti pandemiji vplivale na delovanje civilnodružbenih organizacij, saj so morale slednje razviti nove načine, da se približajo svojim uporabnikom in odjemalcem. Ekonomska situacija, ki je spremljala boj proti pandemiji, je znatno poslabšala tudi gmotni položaj civilnodružbenih organizacij.
Ocena trajnosti civilnodružbenih organizacij v Sloveniji se na splošno glede na prejšnja leta ni bistveno spremenila. Po posameznih področjih pa je mogoče opaziti zlasti poslabšanje na področju pravnega okolja, finančne stabilnosti in zagovorniške vloge.
CSOSI izpostavlja, da so bili zakoni, ki jih je pripravljala slovenska vlada kot odziv na pandemijo, pogosto nedosledni in nejasni, kar je povzročilo veliko negotovosti in administrativnih bremen za civilnodružbene organizacije. Poročilo zaznava tudi poslabšanje na področju zagovorništva, saj so bile civilnodružbene organizacije prisiljene večino svojih prizadevanj osredotočiti na odzivanje na potencialno škodljive določbe v novih zakonih in zagovarjanje svojih obstoječih pravic.
Poročilo CSOSI za Slovenijo lahko preberete tukaj.
Informacije o stanju v regiji oziroma primerjavo med državami najdete v celotnem Poročilu CSOSI za Srednjo in Vzhodno Evropo za leto 2020 – preberete ga lahko tukaj.