Povezava do vira: https://www.cnvos.si/novice/2487/pomoc-drzave-za-nvo-z-delavci-na-cakanju/
Sprejeti zakon (ZIUZEOP) predvideva državno povračilo nadomestil plač vsem tistim delavcem, ki jim NVO kot delodajalci zaradi epidemije ne morete zagotavljati dela (npr. ker ne morete opravljati svoje dejavnosti zaradi vladnih prepovedi zbiranja ali opravljanja dejavnosti, ker ne morete opravljati svojih dejavnosti v šolah in vrtcih, itd.) in ste jih zaradi tega tudi napotili na čakanje na delo na domu. ZIUZEOP omogoča, da vam država povrne nadomestila plač delavcem na čakanju, istočasno pa ste za te delavce tudi oproščeni plačila obveznih prispevkov.
Pogoji za pridobitev pravice do povračila nadomestila
Pogojev za pridobitev pravice do povračila nadomestila je več in jih v nadaljevanju zaradi večje preglednosti obravnavano ločeno. Razdelili smo jih v tri skupine:
(1) pravilna odreditev čakanja na delo od doma,
(2) pogoji glede upada prihodkov in
(3) izpolnjevanje davčnih obveznosti.
Več o pogojih za posamezno skupino si lahko preberete na zgornji povezavi.
Višina in trajanje pravice do povračila nadomestila
Delavcu, ki je na čakanju na domu od 13. marca 2020 dalje, po ZIUZEOP pripada nadomestilo plače v višini 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače, temveč nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. V vsakem primeru nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov bruto).
Država povrne izplačano nadomestilo plače, ki ga NVO izplača delavcu za dejansko čakanje med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana. Najvišje možno povračilo je enako povprečni mesečni plači v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom, država povrne samo tolikšen znesek, NVO pa razliko nad tem zneskom krije sama.
Pomembno! Najvišje povračilo, ki ga država povrne, je tako 1.753,57 evrov bruto. Če delavcu pripada višje nadomestilo (če je 80 % plače več kot to), razliko krijete sami.
Glede na zakonsko dikcijo, da država povrne nadomestilo »v višini izplačanega nadomestila« ni povsem jasno, ali to zajema samo neto plačilo delavcu na njegov TRR ali pa morda tudi akontacijo dohodnine, ki jo delodajalec ne nakaže delavcu, pač pa jo za delavca obračuna in izplača FURS-u. Obseg nadomestila, ki ga povrne država, se bo v prihodnje verjetno še podrobneje pojasnil.
Oprostitev plačila obveznih prispevkov
Če ste upravičeni do povračila nadomestil plač za čas čakanja delavca od doma, ste za takšnega delavca oproščeni tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas čakanja med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.
Oprostitev velja samo za obvezne prispevke, ki so obračunani največ od povprečne mesečne plače v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom, ste oproščeni plačila prispevkov samo od takšnega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krijete sami.
Prispevke do omenjenega zneska plača država, zato imajo delavci iz obveznih zavarovanj vse pravice (teče jim pokojninska doba, so zdravstveno zavarovani itd.). Mora pa NVO še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).
Vloga za pridobitev pravice do povračila nadomestila
Pravica do povračila nadomestila za čakanje na domu ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo doma. Skrajni rok je 31. maj 2020.
Če ste delavca napotili na čakanje že pred uveljavitvijo interventnega zakona (to je, preden bo ZIUZEOP objavljen v Uradnem listu in preden bo sploh začel veljati), morate vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona.
Dokler zakon ne velja, vlaganje vlog še ni možno. Na portalu Zavoda RS za zaposlovanje je sicer že sedaj možno vložiti »Vlogo za uveljavitev povračila nadomestila plače delavcem na čakanju na delo ali z odrejeno karanteno«, vendar gre za vlogo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, po katerem pa nevladne organizacije nismo upravičene do povračila nadomestil za čakanje.
Pomembno! Če ste torej delavcu že odredili čakanje na delo na domu, morate vlogo za povračilo nadomestila plače vložiti najkasneje v osmih dneh od uveljavitve zakona (ta datum v tem trenutku še ni točno znan, pričakuje pa se okoli 11. aprila!). Vloga se bo oddala v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zaradi morebitne preobremenjenosti strežnikov priporočamo, da se ne čaka na zadnji dan roka.
Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za povračilo nadomestila po ZIUZEOP, torej tudi, da je delavec na čakanju upravičen do nadomestila najmanj v višini minimalne plače od 13. marca 2020 dalje.
Vlogi je potrebno priložiti:
ZIUZEOP kot obvezno prilogo k vlogi navaja tudi posebno izjavo, za pravilnost katere delodajalec kazensko in materialno odgovarja, vendar pa iz zakona zaradi nedoslednega sklicevanja med členi ni jasno razvidno, za kakšno izjavo sploh gre. Vsebina te izjave bo zato v prihodnje verjetno še podrobneje pojasnjena, gre pa verjetno za izjavo o izpolnjevanju pogojev glede prihodkov (da torej delodajalec s kazensko in materialno odgovornostjo podaja oceno (!) o svojih predvidenih prihodkih v 2020. Do odgovornosti bi verjetno prišlo, če bi bila ocena očitno napačna glede na znane podatke in okoliščine in bi delodajalec torej namenoma (naklepno) podal lažno izjavo z namenom pridobitve pravice do nadomestila.
Povračilo sredstev po oddaji vloge
Po prejemu pravice do povračila nadomestila ima Zavod RS za zaposlovanje na podlagi zakona osem dni časa, da odloči o vlogi in o tem izda sklep. Zavod v sklepu določi:
Točne obveznosti NVO glede vsebine zahtevkov se torej lahko določijo tudi s sklepom Zavoda RS za zaposlovanje in lahko zajemajo npr. kopije pogodb o zaposlitvi, kopije odredb o čakanju, dokazila o prejetju, dokazila o obračunanih davkih in prispevkih, dokazila o nakazilu nadomestila na TRR delavca.
Po pravnomočnosti sklepa o pravici do povračila nadomestila država izplača povračilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (če tako nadomestilo plače za mesec marec izplačate delavcu v aprilu, prejmete povračilo s strani države 10. maja).
Obveznosti NVO po pridobitvi pravice do povračila nadomestila
V času upravičenosti do povračila nadomestil ste seveda dolžni delavcu na čakanju izplačevati nadomestila za čas čakanja, kot jih določa ZIUZEOP (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača).
Nadalje NVO v tem obdobju ne sme delavcem, ki niso na čakanju, odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu.
Če NVO delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozove začasno nazaj na delo (največ za sedem zaporednih dni v tekočem mesec) mora o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako ga mora obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se torej delavec vrne na delo.
Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.
Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo razviden način uveljavljanja pravic po tem ZIUZEOP.
Delavci na čakanju, ki zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva
Če gre delavec med čakanjem na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali zaradi starševskega varstva (v primeru koriščenja na primer očetovskega dopusta), se mu v tem času nadomestilo za čakanje ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi ZIUZEOP ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva itd.
ZIUZEOP pa določa, da za delavce, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona (predvidoma 11. aprila 2020) že pravico do bolniške odsotnosti ali poškodbe zaradi bolezni ali poškodbe izven dela oziroma jo bodo še pridobili do 31. maja 2020, pravico do nadomestila zaradi bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali breme nevladne organizacije že od prvega dne krije država. Za povračilo tega nadomestila boste morali vlogo za povračilo oddati na Zavod RS za zdravstveno zavarovanje do 30. 9. 2020.