Aktualno

Pomoč države za NVO z delavci na čakanju

5. april 2020

Povezava do vira: https://www.cnvos.si/novice/2487/pomoc-drzave-za-nvo-z-delavci-na-cakanju/

Sprejeti zakon (ZIUZEOP) predvideva državno povračilo nadomestil plač vsem tistim delavcem, ki jim NVO kot delodajalci zaradi epidemije ne morete zagotavljati dela (npr. ker ne morete opravljati svoje dejavnosti zaradi vladnih prepovedi zbiranja ali opravljanja dejavnosti, ker ne morete opravljati svojih dejavnosti v šolah in vrtcih, itd.) in ste jih zaradi tega tudi napotili na čakanje na delo na domu. ZIUZEOP omogoča, da vam država povrne nadomestila plač delavcem na čakanju, istočasno pa ste za te delavce tudi oproščeni plačila obveznih prispevkov.

Pogoji za pridobitev pravice do povračila nadomestila

Pogojev za pridobitev pravice do povračila nadomestila je več in jih v nadaljevanju zaradi večje preglednosti obravnavano ločeno. Razdelili smo jih v tri skupine:

(1) pravilna odreditev čakanja na delo od doma,

(2) pogoji glede upada prihodkov in

(3) izpolnjevanje davčnih obveznosti.

Več o pogojih za posamezno skupino si lahko preberete na zgornji povezavi.


Višina in trajanje pravice do povračila nadomestila

Delavcu, ki je na čakanju na domu od 13. marca 2020 dalje, po ZIUZEOP pripada nadomestilo plače v višini 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače, temveč nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, niti nadomestila,  mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.  Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. V vsakem primeru nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov bruto). 

Država povrne izplačano nadomestilo plače, ki ga NVO izplača delavcu za dejansko čakanje med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana. Najvišje možno povračilo je enako povprečni mesečni plači v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom, država povrne samo tolikšen znesek, NVO pa razliko nad tem zneskom krije sama.

Pomembno!  Najvišje povračilo, ki ga država povrne, je tako 1.753,57 evrov bruto. Če delavcu pripada višje nadomestilo (če je 80 % plače več kot to), razliko krijete sami.

Glede na zakonsko dikcijo, da država povrne nadomestilo »v višini izplačanega nadomestila« ni povsem jasno, ali to zajema samo neto plačilo delavcu na njegov TRR ali pa morda tudi akontacijo dohodnine, ki jo delodajalec ne nakaže delavcu, pač pa jo za delavca obračuna in izplača FURS-u.  Obseg nadomestila, ki ga povrne država, se bo v prihodnje verjetno še podrobneje pojasnil.

Oprostitev plačila obveznih prispevkov

Če ste upravičeni do povračila nadomestil plač za čas čakanja delavca od doma, ste za takšnega delavca oproščeni tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas čakanja med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30.  junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Oprostitev velja samo za obvezne prispevke, ki so obračunani največ od povprečne mesečne plače v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom, ste oproščeni plačila prispevkov samo od takšnega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krijete sami.

Prispevke do omenjenega zneska plača država, zato imajo delavci iz obveznih zavarovanj vse pravice (teče jim pokojninska doba, so zdravstveno zavarovani itd.). Mora pa NVO še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).

Vloga za pridobitev pravice do povračila nadomestila

Pravica do povračila nadomestila za čakanje na domu ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje in sicer v osmih dneh, odkar je bil delavec napoten na čakanje na delo doma. Skrajni rok je 31. maj 2020.

Če ste delavca napotili na čakanje že pred uveljavitvijo interventnega zakona (to je, preden bo ZIUZEOP objavljen v Uradnem listu in preden bo sploh začel veljati), morate vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona.

Dokler zakon ne velja, vlaganje vlog še ni možno. Na portalu Zavoda RS za zaposlovanje je sicer že sedaj možno vložiti »Vlogo za uveljavitev povračila nadomestila plače delavcem na čakanju na delo ali z odrejeno karanteno«, vendar gre za vlogo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, po katerem pa nevladne organizacije nismo upravičene do povračila nadomestil za čakanje.

Pomembno!  Če ste torej delavcu že odredili čakanje na delo na domu, morate vlogo za povračilo nadomestila plače vložiti najkasneje v osmih dneh od uveljavitve zakona (ta datum v tem trenutku še ni točno znan, pričakuje pa se okoli 11. aprila!). Vloga se bo oddala v elektronski obliki  pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zaradi morebitne preobremenjenosti strežnikov priporočamo, da se ne čaka na zadnji dan roka.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za povračilo nadomestila po ZIUZEOP, torej tudi, da je delavec na čakanju upravičen do nadomestila najmanj v višini minimalne plače od 13. marca 2020 dalje.

Vlogi je potrebno priložiti:

  • dokazilo o napotitvi delavca na začasno čakanje na delo na domu: to je lahko odredba o napotitvi na čakanje, ki mora biti skladna z ZIUZEOP (več o tem zgoraj); predlagamo, da NVO pridobi tudi dokazila, da je delavec odredbo prejel (npr. s podpisom delavca o prejemu na dnu odredbe, s kopijo el. sporočila delavca, da je odredbo prejel, s posebno izjavo delavca) in
  • podatek o deležu sofinanciranja iz državnega proračuna v letu 2019, če NVO uveljavlja pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinancirana iz proračuna v okviru posebnega programa. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

ZIUZEOP kot obvezno prilogo k vlogi navaja tudi posebno izjavo, za pravilnost katere delodajalec kazensko in materialno odgovarja, vendar pa iz zakona zaradi nedoslednega sklicevanja med členi ni jasno razvidno, za kakšno izjavo sploh gre. Vsebina te izjave  bo zato v prihodnje verjetno še podrobneje pojasnjena, gre pa verjetno za izjavo o izpolnjevanju pogojev glede prihodkov (da torej delodajalec s kazensko in materialno odgovornostjo podaja oceno (!) o svojih predvidenih prihodkih v 2020. Do odgovornosti bi verjetno prišlo, če bi bila ocena očitno napačna glede na znane podatke in okoliščine in bi delodajalec torej namenoma (naklepno) podal lažno izjavo z namenom pridobitve pravice do nadomestila.

Povračilo sredstev po oddaji vloge

Po prejemu pravice do povračila nadomestila ima Zavod RS za zaposlovanje na podlagi zakona osem dni časa, da odloči o vlogi in o tem izda sklep. Zavod v sklepu določi:

  • osnovo za izračun nadomestil plače,
  • način izračuna povračila nadomestil plače,
  • višino povračila nadomestil plače,
  • vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog,
  • razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo,
  • rok za izplačilo,
  • obdobje vračanja sredstev,
  • spremljanje in poročanje NVO in
  • sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Točne obveznosti NVO glede vsebine zahtevkov se torej lahko določijo tudi s sklepom Zavoda RS za zaposlovanje in lahko zajemajo npr. kopije pogodb o zaposlitvi, kopije odredb o čakanju, dokazila o prejetju, dokazila o obračunanih davkih in prispevkih, dokazila o nakazilu nadomestila na TRR delavca.

Po pravnomočnosti sklepa o pravici do povračila nadomestila država izplača povračilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (če tako nadomestilo plače za mesec marec  izplačate delavcu  v aprilu, prejmete povračilo s strani države 10. maja).

Obveznosti NVO po pridobitvi  pravice do povračila nadomestila

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste seveda dolžni delavcu na čakanju izplačevati nadomestila za čas čakanja, kot jih določa ZIUZEOP (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača).

Nadalje NVO v tem obdobju ne sme delavcem, ki niso na čakanju, odrejati nadur, če se lahko delo opravi z delavci, ki so na začasnem čakanju na domu.

Če NVO delavca, ki mu je bilo odrejeno čakanje, pozove začasno nazaj na delo (največ za sedem zaporednih dni v tekočem mesec) mora o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje. Prav tako ga mora obvestiti, če delavcu dokončno prekine čakanje in se torej delavec vrne na delo.

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V tem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje morate posredovati tudi pisna dokazila in listine, iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po tem ZIUZEOP.

Delavci na čakanju, ki zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva

Če gre delavec med čakanjem na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali zaradi starševskega varstva (v primeru koriščenja na primer očetovskega dopusta), se mu v tem času nadomestilo za čakanje ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi ZIUZEOP ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva itd.

ZIUZEOP pa določa, da za delavce, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona (predvidoma 11. aprila 2020) že pravico do bolniške odsotnosti ali poškodbe zaradi bolezni ali poškodbe izven dela oziroma jo bodo še pridobili do 31. maja 2020, pravico do nadomestila zaradi bolniške odsotnosti zaradi bolezni  ali poškodbe v svoje breme ali breme nevladne organizacije že od prvega dne krije država. Za povračilo tega nadomestila boste morali vlogo za povračilo oddati na Zavod RS za zdravstveno zavarovanje do 30. 9. 2020.

 

NVO Dogodki

 


Kontakti

Vilharjeva ulica 14
SI-6230 Postojna
Ana Širca
vodja projekta
Tatjana Rant
strokovna sodelavka
Samo Vesel
strokovni sodelavec

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru 11. prednostne osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne naložbe 2.11.4. Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno prek sektorskih in teritorialnih dogovorov za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, Specifični cilj 1: Okrepljena zmogljivost nevladnih organizacij za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev.