Aktualno

Pomoč države nevladnim organizacijam z delavci, ki dela ne opravljajo zaradi varstva otroka in drugih razlogov višje sile

5. april 2020

Povezava do vira: https://www.cnvos.si/novice/2488/pomoc-drzave-nevladnim-organizacijam-z-delavci-ki-dela-ne-opravljajo-zaradi-varstva-otroka-in-drugih-razlogov-visje-sile/

Državni zbor je 2.4.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO), ki so bili od 13. marca 2020 zaradi epidemije upravičeno odsotni z dela zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Za takšne delavce zakon določa tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov. Zakon bo predvidoma začel veljati 11. aprila 2020.

 

Povračilo nadomestila plač in oprostitev obveznih prispevkov za delavce, ki ne delajo zaradi varstva otrok ali drugih razlogov t.i. višje sile

Sprejeti zakon (ZIUZEOP) predvideva državno povračilo nadomestil plač vsem tistim zaposlenim delavcem,  ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica:

  • varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov (npr. nezmožnost zagotovite varstva kako drugače) ali
  • nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali
  •   zaprtja mej s sosednjimi državam

in ste jim zaradi utemeljenosti teh razlogov v njihovem konkretnem primeru tudi opravičili odsotnost. ZIUZEOP omogoča, da vam država povrne nadomestila plač tem delavcem, istočasno pa ste za te delavce tudi oproščeni plačila obveznih prispevkov.

Pogoji za pridobitev pravice do povračila nadomestila

Pogojev, da pridobite pravico do povračila nadomestila je več in jih v nadaljevanju zaradi večje preglednosti obravnavano ločeno. Razdelili smo jih v tri skupine:
(1)  upravičena odsotnost delavca in  višina nadomestila
(2) Pogoji glede upada prihodkov
(3) izpolnjevanje davčnih obveznosti

Več podatkov o pogojih za pridobitev pravice do povračila nadomestila v oviru posamezne skupine si lahko preberete na zgornji povezavi.


Višina in trajanje pravice do povračila nadomestila

Delavcu, ki od 13. marca 2020 dalje ne dela zaradi višje sile (torej je na primer ostal doma zaradi varstva otrok) pripada po ZIUZEOP nadomestilo plače v višini 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače, temveč nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel niti ene mesečne plače, niti nadomestila,  mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.  Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. V vsakem primeru nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov bruto). 

Država povrne izplačano nadomestilo plače, ki ga izplačate delavcu za dejansko upravičeno odsotnost z dela zaradi višje sile  med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana. Najvišje možno povračilo je enako povprečni mesečni plači v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom,  vam država povrne samo tolikšen znesek, razliko nad tem zneskom pa krijete sami.

Pomembno!  Najvišje povračilo, ki ga država povrne je tako 1.753,57 evrov bruto. Če delavcu pripada višje nadomestilo (če je 80 % plače več kot to), razliko krijete sami.

Glede na zakonsko dikcijo, da država povrne nadomestilo »v višini izplačanega nadomestila« ni povsem jasno, ali to zajema samo neto plačilo delavcu na njegov TRR ali pa morda tudi akontacijo dohodnine, ki jo delodajalec ne nakaže delavcu, pač pa jo za delavca obračuna in izplača FURS-u.  Obseg nadomestila, ki ga povrne država, se bo tako v prihodnje verjetno še podrobneje pojasnil.

Oprostitev plačila obveznih prispevkov

Če ste upravičeni do povračila nadomestil plač za čas odsotnosti delavca z dela zaradi višje sile, ste za takšnega delavca oproščeni tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas odsotnosti med 13. marcem in 31. majem 2020 z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.

Oprostitev velja samo za obvezne prispevke, ki so obračunani največ od povprečne mesečne plače v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če izplačate  nadomestilo plače nad tem zneskom, ste oproščeni plačila prispevkov samo od takšnega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krijete sami.

Prispevke do omenjenega zneska plača država, zato imajo delavci iz obveznih zavarovanj vse pravice (teče jim pokojninska doba, so zdravstveno zavarovani itd.). Morate pa še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).

Vloga za pridobitev pravice do povračila nadomestila

Pravica do povračila nadomestila za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri  Zavodu RS za zaposlovanje in sicer v osmih dneh, odkar je  delavec upravičeno odsoten z dela zaradi varovanja otrok, nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Skrajni rok je 31. maj 2020.

Če je delavec odsoten že pred uveljavitvijo interventnega zakona (to je pred 11. aprilom 2020, ko naj bi  ZIUZEOP predvidoma pričel veljati), morate vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona.

Dokler zakon ne velja, vlaganje vlog še ni možno. Na portalu Zavoda RS za zaposlovanje je sicer že sedaj možno vložiti »Vlogo za uveljavitev povračila nadomestila plače delavcem na čakanju na delo ali z odrejeno karanteno«, vendar gre za vlogo na podlagi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, po katerem pa nevladne organizacije nismo upravičene do povračila nadomestil za čakanje.

Pomembno!  Če je torej delavec že odsoten od dela zaradi višje sile (varstva otrok itd.), morate vlogo za povračilo nadomestila plače vložiti najkasneje v osmih dneh od uveljavitve zakona (ta datum v tem trenutku še ni točno znan, pričakuje pa se okoli 11. aprila!). Vloga se bo oddala v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zaradi morebitne preobremenjenosti strežnikov priporočamo, da se ne čaka na zadnji dan roka.

Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za povračilo nadomestila po ZIUZEOP, torej tudi, da je odsotni delavec upravičen do 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev (in ne 50 %, kot določa Zakon o delovnih razmerjih) od 13. marca 2020 dalje.

Vlogi je potrebno priložiti:

  •  izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica zaprtja vrtcev in šol IN drugih objektivnih razlogov (npr. nezmožnost zagotovite varstva kako drugače) ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače,
  • dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti (npr. da glede na kraj, iz katerega se je vozil na delo, ni na delo več možno priti z javnim prevozom, sam pa nima lastnega avtomobila oziroma vozniškega izpita; izjavo starša, da ne more zagotoviti ustreznega varstva za svojega otroka in drugi starš zaradi svojih delovnih obveznosti ne more varovati otroka …) in
  • podatek o deležu sofinanciranja iz državnega proračuna v letu 2019, če NVO uveljavlja pravico do povračila nadomestila za delavca, katerega zaposlitev je že sofinanciranja iz proračuna v okviru posebnega programa. Sem sodijo npr. programi javnih del, zaposlitve v okviru aktivne politike zaposlovanja in podobnih ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje, ne pa sofinanciranje plač v okviru javnih razpisov ministrstev ali občin za izvajanje dejavnosti NVO.

Pomembno! Za pravilnost izjave o razlogih za odsotnost delavca zaradi višje sile kazensko in materialno odgovarjate. Zato vam svetujemo, da od delavcev zberete izjave in dokazila, ki utemeljujejo njihovo upravičeno odsotnost in ste pri tem dosledni. Lastno izjavo delavca o nezmožnosti opravljanja dela za vašo NVO lahko izdelate na tej povezavi:

https://www.cnvos.si/e-pravnik/delo-v-casu-epidemije/izjava-delavca-o-nezmoznosti-opravljanja-dela/

Povračilo sredstev po oddaji vloge

Po prejemu pravice do povračila nadomestila ima Zavod RS za zaposlovanje osem dni časa, da odloči o vlogi in o tem izda sklep. Zavod v sklepu določi:

  • osnovo za izračun nadomestil plače,
  • način izračuna povračila nadomestil plače,
  • višino povračila nadomestil plače,
  • vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog,
  • razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo,
  • rok za izplačilo,
  • obdobje vračanja sredstev,
  • spremljanje in poročanje NVO in
  • sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Točne obveznosti NVO glede vsebine zahtevkov se torej lahko določijo tudi s sklepom Zavoda RS za zaposlovanje in lahko zajemajo npr. kopije pogodb o zaposlitvi, dokazila o prejetju, dokazila o obračunanih davkih in prispevkih, dokazila o nakazilu nadomestila na TRR delavca itd.

Po pravnomočnosti sklepa o pravici do povračila nadomestila država izplača povračilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (če tako nadomestilo plače za mesec marec  izplačate delavcu  v aprilu, prejmete povračilo s strani države 10. maja).

Obveznosti NVO po pridobitvi  pravice do povračila nadomestila

V času upravičenosti do povračila nadomestil ste dolžni odsotnemu delavcu izplačevati nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo, kot jih določa ZIUZEOP (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača).

Če delavcu preneha upravičenost do  odsotnosti z dela zaradi višje sile (npr. pridobi možnost varstva otrok, znova je vzpostavljen javni potniški promet), morate o tem takoj obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V slednjem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.

Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje pa morate posredovati  tudi pisna dokazila in listine iz katerih bo  razviden način uveljavljanja pravic po tem ZIUZEOP.

Delavci, ki ne delajo zaradi višje sile in zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva

Če gre delavec medtem, ko ne dela zaradi višje sile (npr. med varstvom svojega otroka), na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali starševskega varstva (npr. v primeru koriščenja očetovskega dopusta) se mu v tem času nadomestilo za odsotnost z dela zaradi višje sile ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi ZIUZEOP ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva, itd.

ZIUZEOP pa določa, da država krije nadomestilo delavca na bolniški zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, že od prvega dne njegove odsotnosti in ne šele od 30 dne. Za  delavce, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP  (predvidoma 11. aprila 2020) že pravico do  bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, krije njihovo nadomestilo plače država od 13. marca dalje. Za delavce, ki so ali bodo na bolniško nastopili med 13. marcem in 31. majem krije država bolniško nadomestilo od prvega dne bolniške.

 

NVO Dogodki

 


Kontakti

Vilharjeva ulica 14
SI-6230 Postojna
Ana Širca
vodja projekta
Tatjana Rant
strokovna sodelavka
Samo Vesel
strokovni sodelavec

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru 11. prednostne osi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne naložbe 2.11.4. Krepitev zmogljivosti za vse zainteresirane strani, ki izvajajo politike na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, usposabljanja in zaposlovanja ter socialnih zadev, vključno prek sektorskih in teritorialnih dogovorov za spodbujanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, Specifični cilj 1: Okrepljena zmogljivost nevladnih organizacij za zagovorništvo in izvajanje javnih storitev.