Povezava do vira: https://www.cnvos.si/novice/2488/pomoc-drzave-nevladnim-organizacijam-z-delavci-ki-dela-ne-opravljajo-zaradi-varstva-otroka-in-drugih-razlogov-visje-sile/
Državni zbor je 2.4.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ta ureja tudi možnost državnega povračila nadomestil plač zaposlenim v nevladnih organizacijah (NVO), ki so bili od 13. marca 2020 zaradi epidemije upravičeno odsotni z dela zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Za takšne delavce zakon določa tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov. Zakon bo predvidoma začel veljati 11. aprila 2020.
Povračilo nadomestila plač in oprostitev obveznih prispevkov za delavce, ki ne delajo zaradi varstva otrok ali drugih razlogov t.i. višje sile
Sprejeti zakon (ZIUZEOP) predvideva državno povračilo nadomestil plač vsem tistim zaposlenim delavcem, ki dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica:
in ste jim zaradi utemeljenosti teh razlogov v njihovem konkretnem primeru tudi opravičili odsotnost. ZIUZEOP omogoča, da vam država povrne nadomestila plač tem delavcem, istočasno pa ste za te delavce tudi oproščeni plačila obveznih prispevkov.
Pogoji za pridobitev pravice do povračila nadomestila
Pogojev, da pridobite pravico do povračila nadomestila je več in jih v nadaljevanju zaradi večje preglednosti obravnavano ločeno. Razdelili smo jih v tri skupine:
(1) upravičena odsotnost delavca in višina nadomestila
(2) Pogoji glede upada prihodkov
(3) izpolnjevanje davčnih obveznosti
Več podatkov o pogojih za pridobitev pravice do povračila nadomestila v oviru posamezne skupine si lahko preberete na zgornji povezavi.
Višina in trajanje pravice do povračila nadomestila
Delavcu, ki od 13. marca 2020 dalje ne dela zaradi višje sile (torej je na primer ostal doma zaradi varstva otrok) pripada po ZIUZEOP nadomestilo plače v višini 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejemal plače, temveč nadomestilo plače, mu pripada nadomestilo v višini 80 % osnove, od katere je bilo obračunano nadomestilo. Če delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel niti ene mesečne plače, niti nadomestila, mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. V vsakem primeru nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače (940,58 evrov bruto).
Država povrne izplačano nadomestilo plače, ki ga izplačate delavcu za dejansko upravičeno odsotnost z dela zaradi višje sile med 13. marcem in 31. majem 2020, z možnostjo podaljšanja do 30. junija 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana. Najvišje možno povračilo je enako povprečni mesečni plači v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če torej izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom, vam država povrne samo tolikšen znesek, razliko nad tem zneskom pa krijete sami.
Pomembno! Najvišje povračilo, ki ga država povrne je tako 1.753,57 evrov bruto. Če delavcu pripada višje nadomestilo (če je 80 % plače več kot to), razliko krijete sami.
Glede na zakonsko dikcijo, da država povrne nadomestilo »v višini izplačanega nadomestila« ni povsem jasno, ali to zajema samo neto plačilo delavcu na njegov TRR ali pa morda tudi akontacijo dohodnine, ki jo delodajalec ne nakaže delavcu, pač pa jo za delavca obračuna in izplača FURS-u. Obseg nadomestila, ki ga povrne država, se bo tako v prihodnje verjetno še podrobneje pojasnil.
Oprostitev plačila obveznih prispevkov
Če ste upravičeni do povračila nadomestil plač za čas odsotnosti delavca z dela zaradi višje sile, ste za takšnega delavca oproščeni tudi plačila obveznih prispevkov za vsa socialna zavarovanja. Oprostitev velja za ves čas odsotnosti med 13. marcem in 31. majem 2020 z možnostjo podaljšanja na junij 2020, če epidemija do 15. maja ne bo preklicana.
Oprostitev velja samo za obvezne prispevke, ki so obračunani največ od povprečne mesečne plače v državi za 2019, preračunane na mesec (1.753,57 EUR). Če izplačate nadomestilo plače nad tem zneskom, ste oproščeni plačila prispevkov samo od takšnega zneska, prispevke od razlike nad tem zneskom pa krijete sami.
Prispevke do omenjenega zneska plača država, zato imajo delavci iz obveznih zavarovanj vse pravice (teče jim pokojninska doba, so zdravstveno zavarovani itd.). Morate pa še vedno poskrbeti za njihov obračun (oddati na FURS obrazec REK-1).
Vloga za pridobitev pravice do povračila nadomestila
Pravica do povračila nadomestila za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile ni avtomatična, pač pa je potrebno zanjo zaprositi. Vlogo se vloži v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje in sicer v osmih dneh, odkar je delavec upravičeno odsoten z dela zaradi varovanja otrok, nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prometa ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Skrajni rok je 31. maj 2020.
Če je delavec odsoten že pred uveljavitvijo interventnega zakona (to je pred 11. aprilom 2020, ko naj bi ZIUZEOP predvidoma pričel veljati), morate vlogo vložiti v osmih dneh od uveljavitve zakona.
Dokler zakon ne velja, vlaganje vlog še ni možno. Na portalu Zavoda RS za zaposlovanje je sicer že sedaj možno vložiti »Vlogo za uveljavitev povračila nadomestila plače delavcem na čakanju na delo ali z odrejeno karanteno«, vendar gre za vlogo na podlagi Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, po katerem pa nevladne organizacije nismo upravičene do povračila nadomestil za čakanje.
Pomembno! Če je torej delavec že odsoten od dela zaradi višje sile (varstva otrok itd.), morate vlogo za povračilo nadomestila plače vložiti najkasneje v osmih dneh od uveljavitve zakona (ta datum v tem trenutku še ni točno znan, pričakuje pa se okoli 11. aprila!). Vloga se bo oddala v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje. Zaradi morebitne preobremenjenosti strežnikov priporočamo, da se ne čaka na zadnji dan roka.
Ob oddaji vloge bodite pozorni, da izpolnjujete vse pogoje za povračilo nadomestila po ZIUZEOP, torej tudi, da je odsotni delavec upravičen do 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev (in ne 50 %, kot določa Zakon o delovnih razmerjih) od 13. marca 2020 dalje.
Vlogi je potrebno priložiti:
Pomembno! Za pravilnost izjave o razlogih za odsotnost delavca zaradi višje sile kazensko in materialno odgovarjate. Zato vam svetujemo, da od delavcev zberete izjave in dokazila, ki utemeljujejo njihovo upravičeno odsotnost in ste pri tem dosledni. Lastno izjavo delavca o nezmožnosti opravljanja dela za vašo NVO lahko izdelate na tej povezavi:
https://www.cnvos.si/e-pravnik/delo-v-casu-epidemije/izjava-delavca-o-nezmoznosti-opravljanja-dela/
Povračilo sredstev po oddaji vloge
Po prejemu pravice do povračila nadomestila ima Zavod RS za zaposlovanje osem dni časa, da odloči o vlogi in o tem izda sklep. Zavod v sklepu določi:
Točne obveznosti NVO glede vsebine zahtevkov se torej lahko določijo tudi s sklepom Zavoda RS za zaposlovanje in lahko zajemajo npr. kopije pogodb o zaposlitvi, dokazila o prejetju, dokazila o obračunanih davkih in prispevkih, dokazila o nakazilu nadomestila na TRR delavca itd.
Po pravnomočnosti sklepa o pravici do povračila nadomestila država izplača povračilo 10. dan v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (če tako nadomestilo plače za mesec marec izplačate delavcu v aprilu, prejmete povračilo s strani države 10. maja).
Obveznosti NVO po pridobitvi pravice do povračila nadomestila
V času upravičenosti do povračila nadomestil ste dolžni odsotnemu delavcu izplačevati nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo, kot jih določa ZIUZEOP (torej 80 % povprečne delavčeve mesečne plače zadnjih treh mesecev, a ne manj kot je minimalna plača).
Če delavcu preneha upravičenost do odsotnosti z dela zaradi višje sile (npr. pridobi možnost varstva otrok, znova je vzpostavljen javni potniški promet), morate o tem takoj obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.
Po potrebi boste morali Zavodu RS za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti in tudi omogočiti pregled v svojih prostorih. V slednjem primeru morate omogočiti tudi vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi s prejetimi sredstvi in izpolnjevanjem svojih obveznosti.
Na zahtevo Zavoda RS za zaposlovanje pa morate posredovati tudi pisna dokazila in listine iz katerih bo razviden način uveljavljanja pravic po tem ZIUZEOP.
Delavci, ki ne delajo zaradi višje sile in zbolijo ali pa želijo koristiti pravice starševskega varstva
Če gre delavec medtem, ko ne dela zaradi višje sile (npr. med varstvom svojega otroka), na bolniško ali pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali starševskega varstva (npr. v primeru koriščenja očetovskega dopusta) se mu v tem času nadomestilo za odsotnost z dela zaradi višje sile ne izplačuje. Takšno drugo nadomestilo na podlagi ZIUZEOP ni povrnjeno, lahko pa je na podlagi druge zakonodaje s področja invalidskega, zdravstvenega, starševskega varstva, itd.
ZIUZEOP pa določa, da država krije nadomestilo delavca na bolniški zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, že od prvega dne njegove odsotnosti in ne šele od 30 dne. Za delavce, ki imajo na dan uveljavitve ZIUZEOP (predvidoma 11. aprila 2020) že pravico do bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, krije njihovo nadomestilo plače država od 13. marca dalje. Za delavce, ki so ali bodo na bolniško nastopili med 13. marcem in 31. majem krije država bolniško nadomestilo od prvega dne bolniške.